Slovenščina 
Po uspešno izvedeni zakonski uvedbi davčnih blagajn se marsikdo sprašuje: Kaj sploh je davčna blagajna, kaj šteje za gotovino, kdo vse bo moral imeti davčne blagajne, kako izdati račun in kakšen je lahko izpis računa, ali moramo blagajno uporabljati tudi za nakazila, kako prijaviti davčno blagajno, katero programsko opremo kupiti in koliko me bo stala? V nadaljevanju boste prejeli odgovore na vsa vprašanja.
Kaj je davčna blagajna?
Davčna blagajna je sistem obveščanja FURSa o vsakem izdanem računu ki je plačan z gotovino. Davčna blagajna pomeni, da boste morali še pred vročitvijo stranki o vsakem izdanem računu, plačanem z gotovino, obvestiti FURS. Ta bo tudi potrdil vsak tako izdan račun.
Kaj šteje za gotovino?
Za gotovinsko plačilo šteje vse, kar ni nakazilo na transakcijski račun prodajalca, torej tudi plačilo s kreditno ali debetno kartico.
Kdo bo moral imeti davčne blagajne?
Davčne blagajne bodo morali imeti vsi, ki poslujejo poleg ostalih plačilnih sredstev tudi z gotovino in za svoje storitve izdajajo račune. Če ste med tistimi izjemami - denimo kmetje - ki jim za prodajo kmetijskih izdelkov iz osnovne dejavnosti ni treba izdajati računov, tudi prihodnje leto ne boste potrebovali davčnih blagajn. Če pa boste poleg osnovne kmetijske dejavnosti opravljali še dopolnilno dejavnost na kmetiji, za katero zdaj morate izdajati račune, boste seveda za te račune morali imeti pripravljeno davčno blagajno, če so seveda ti računi plačani z gotovino.
Ali bom moral imeti davčno blagajno 2. januarja 2016, ko prične veljati zakonska uvedba davčnih blagajn?
Ne. Prehodno obdobje bo trajalo do leta 2018 (1.1.2018). Torej, če zdaj poslujete s knjigo vezanih računov, morate do leta 2018 zagnati tekočo povezavo s FURSom.
Kako izdati račun z davčno blagajno?
Postopek je za prodajalca in kupca popolnoma enak kot je bil prej. Se pravi, sestavite račun z vsemi specifikacijami kot do sedaj. V tehničnem pogledu nastane sprememba v trenutku, ko račun potrdite. Takrat se programska oprema poveže s sistemom finančne uprave. Sistem bo temu računu dodelil številko (EOR), ta pa se bo izpisala na računu.
Bo postopek daljši?
FURS sicer meni, da kupci ne bodo opazili razlike. Vendar pa je iz prakse razvidno, da bo zamik pri izpisu računa v najslabših možnih pogojih do treh sekund. Takšne in podobne so tudi izkušnje iz Hrvaške, kjer davčne blagajne poleg nas tudi že uporabljajo.
Kakšen bo račun, izdan z davčno blagajno?
Računi bodo nekoliko daljši kot zdaj. Poleg vseh dozdajšnjih sestavin jim je dodana ZOI koda, ki je generirana iz strani programske opreme ki generira kodo na podlagi namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne ter iz sestava samega računa. Na račun pa je dodana tudi enkratna identifikacijska oznaka računa (ZOI), ki se programsko ustvari v informacijskem sistemu FURSa ter QR koda, ki je računalniško oz. optično berljiva EOR koda za pametne naprave, s katero bo kupec lahko preveril pristnost računa.
Ali moram davčno blagajno uporabljati tudi za nakazila?
Ne. Davčne blagajne boste morali uporabljati le takrat, ko bodo računi plačani z gotovino. Lahko pa jo seveda uporabite tudi za negotovinska plačila, če vam to olajša poslovanje. Obračune in račune, ki jih stranke plačajo z nakazilom na TRR, lahko sicer vodite posebej. Po ukinitvi dvoletnega prehodnega obdobja, pa je namen, da se uvede potrjevanje računov za vse, tako gotovinske kot negotovinske račune.
Kako prijaviti davčno blagajno?
Najprej boste morali na FURSu pridobiti namensko digitalno potrdilo, ki ga boste uporabljali le za izmenjavo podatkov o računih in o poslovnih prostorih. Finančna uprava bo to potrdilo izdala brezplačno, izdano potrdilo pa velja za obdobje petih let. Morali boste posredovati podatke o poslovnih prostorih za vsak poslovni prostor pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju. Po preteku petih let bo potrebno brezplačno namensko digitalno potrdilo zamenjati. O predhodnem poteku vas samodejno obvesti naša programska oprema.
Koliko stane davčna blagajna?
To je odvisno od tega, koliko poslujete z gotovino. Najosnovnejša oblika je brezplačna oz. FREE verzija, ki omogoča do 5 izdanih računov dnevno. Zakup opreme, primerne za tržnice in potujoče trgovine stane do 300 EUR za celoten nakup na blagajno. Seveda boste morali imeti povezavo s spletom. Najdražji sistemi, predvsem za velike uporabnike, bodo seveda stali precej več.
Katero programsko in tehnično opremo kupiti?
Predvidenih je več oblik delovanja davčnih blagajn, odvisno od vaše aktivnosti izdajanja računov. Vse morajo seveda izpolnjevati ustrezne minimalne zahteve. Spremembo boste najbolj opazili tisti, ki ste do zdaj izdajali ročno izpisane račune. Temu se boste morali postopno odpovedati. Tisti, ki že zdaj veliko delate z gotovino, boste spremembo še najmanj opazili. Za popoldansko obrt, ki izda manj kot 5 računov na dan priporočamo nakup popolnoma brezplačne FREE verzije. Edini strošek, ki s tem nastane je 30 EUR letno za obvezne zakonske posodobitve. V primeru večje rabe pa priporočamo programsko opremo Simple Shop STANDARD oz. ULTIMATE pri najbolj zahtevnih uporabnikih.
Ko izdate le nekaj računov na mesec
Začnimo z najbolj osnovnimi. Če vam stranke z gotovino plačajo le nekaj računov na dan ali celo na mesec, potem je najboljša možna rešitev brezplačna FREE verzija programske opreme.
Občasni uporabniki gotovinskih plačil
Tisti, ki ne izdajate veliko računov z gotovinskim plačilom in za izdajo uporabljate računovodski program, boste morali ta program nadgraditi s povezavo do finančne uprave. Vsi ponudniki računovodskih programov so nato že pripravljeni.
Trgovine, restavracije
Trgovine, restavracije in drugi množični izdajatelji računov morate uporabljati STANDARD ali ULTIMATE verzijo. Blagajna mora imeti računalniški priključek z dostopom do interneta. Ta povezava omogoča izdajo računa, potrjenega od finančne uprave.
Potujoče trgovine, tržnice
Večina potujočih trgovin uporablja registrske blagajne ali knjigo vezanih računov. Terensko akviziterstvo, mobilne trgovine in drugi prodajalci na terenu, vključno s tržnicami in stojnicami so z uvedbo davčnih blagajn morali pridobiti še dostop do podatkovnega prenosa podatkov ali pa morajo najkasneje v zakonskem roku 48 ur potrditi vse gotovinsko izdane davčne račune brez potrditvene EOR kode.
